Moj otrok ni povabljen na rojstni dan!
“Kaj naj naredim, da otrok ne bo razočaran?”
Kaj lahko naredite? Nič. Pustite mu to razočaranje – to je za današnje otroke izjemno pomembno. Nič ne boste naredili. Ne boste klicarili drugih staršev, ne boste si izmišljali zgodbic in mu obljubljali 'ne vem kaj' samo, da se bo bolje počutil. Treba jim je pustiti to izkušnjo in jih ne zavijati v vato.
Ne skušajte jih zavarovati pred razočaranji. Mogoče je tudi vam to težko in se temu raje izognete. V razmislek. Otrok povabi tistega, ki želi in tudi vaš otrok bo verjetno naredil tako. In zadnjič mi je dalo misliti tudi sporočilo sledilke, kjer bližnji zahtevajo, da se daje darilo tudi sorojencem. Samo, da ne bodo razočarani. Dragi moji, darilo naj dobi tisti, ki praznuje in ne vsi okoli, da mogoče sončki ne bodo žalostni.
In zato se dandanes pogosto govori o tem, da so današnji otroci zelo šibki, zaviti v vato. Govorimo o načinu vzgoje – ker ti otroci rastejo, rastejo. In kar naenkrat niso več otroci. Zato pravim, da so tukaj temelji za odraslo dobo. Postanejo najstniki in potem odrasli, ki se ne znajo soočati z izzivi, frustracijami, so čustveno zelo šibki. Starši naredijo in delajo vse namesto njih, od malega se jim umika vse, da ne bodo razočarani.
Osnove zdravega čustvenega razvoja so ravno v tem, da IMAJO MOŽNOST, da občutijo tudi vsa neprijetna čustva.
In da takrat starš ne skoči in ne rešuje situacije. Ampak pusti, da se odvije in je otrokova VARNA OPORA. To je tisto, kar potrebujejo. Varnost, ko jim je težko. Ne odvzemanja situacije, ker je staršu pretežko. Zato je zavedanje, delo na sebi ključno. Kaj lahko storite pri sebi, da boste to zdržali?
Zavedanje je ključno. Ampak samo zavedati se, še ne spremeni ničesar. Za spremembo je potrebna tudi akcija. Otroci potrebujejo prave izkušnje, manj zavijanja v vato in čutrnja vseh čustev brez animiranja in odvzemanja. Morajo biti tudi razočarani. Brez da spustite vse iz rok in jim takoj ugodite. Recimo, da pijete kavo in otrok se začne razburjati, ker je ne sme piti. Pač je ne sme – ste odrasli in veste, kaj vsebuje. Ampak, kaj bi naredila večina?
TAKOJ bi skočila v 'luft', ker je otrok razburjen in hoče kavo. Takoj bi šli v kuhinjo in namešali še njemu nekaj podobnega kavi. Samo, da bo srečen in zadovoljen v trenutku. Taki mali momenti so tako ključni. Pustite jim, da slišijo ne in tudi razlago. Pustite jim frustracijo in razočaranje. Ne takoj v tek in 'vse bomo naredili, kar zahtevaš.'
Ključ ste vi.
